stekla

Primerna izbira zasteklitve oken zagotavlja dodatno zvočno in toplotno izolacijo ter omogoča zaščito pred svetlobo in radovednimi pogledi. Sodobna tehnološka obdelava pa nam zagotavlja tudi varnostna stekla, ki vas bodo zaščitila ne le pred radovedneži, temveč tudi pred nepovabljenimi vlomilci in nepredvidljivimi vremenskimi razmerami.

Za zasteklitev stavbnega pohištva uporabljamo visokokakovostna toplotno in zvočno izolativna stekla.

Izolacijske zasteklitve za pasivne hiše so sestavljene iz treh stekel, medstekelni prostor je zaradi boljše toplotne izolativnosti polnjen z žlahtnimi plini, npr. z argonom ali kriptonom. Da bi skozi zasteklitev prodrlo čim manj dolgovalovnega toplotnega sevanja, je na steklo nanesena nevidna, izredno tanka plast večinoma srebrovih oksidov (nizkoemisijski nanos). Zasteklitve s takimi sestavami dosegajo toplotno prehodnost do Ug = 0,4 W/(m2K). Posebno pozornost zasluži obrobje zasteklitve. Pri oknih za pasivno hišo, kjer imata steklo in okvir dobro toplotno izolativnost, lahko toplotni most predstavlja distančnik, ki ob robu povezuje dve stekleni plošči. Pri superizolacijskih steklih je težko doseči ustrezno toplotno izolativnost z aluminijskimi distančniki, ki se običajno uporabljajo (aluminij ima toplotno prevodnost

λ ~ 230 W/(mK)). Pri pasivnih hišah morajo imeti zasteklitve distančnike iz umetnih snovi

(λ ~ 2 W/(mK)).

Pri pasivni hiši so za letno toplotno bilanco dobitki sončnega obsevanja zelo pomembni. Največji dobitek se pričakuje skozi stekla, še posebej, če so ta večjih površin na južni fasadi. Nizkoemisijski nanosi, ki preprečujejo prehod toplote iz notranjosti zgradbe, pa znižujejo tudi prehod celotnegasončnega sevanja v prostor. Čim več je nizkoemisijskih nanosov na steklu, tem manjši je faktor prehoda celotnega sončnega sevanja g. Standard pasivne hiše zahteva visoko prepustnost celotnega sončnega sevanja v prostor, in sicer g ~ 50 %. Tako so tudi pozimi možni neto dobitki.

*zvočna izolativnost stekla

Zvočna izolativnost je poleg toplotne izolativnosti stekla drugi pomemben dejavnik pri izbiri kvalitetnega stavbnega pohištva. Človeško uho je naš najobčutljivejši organ saj zaznava zelo velik frekvenčni spekter in se giblje od 16 do 16000 hercov (Hz). tudi med spanjem je naše čutilo sluha aktivnio in občutljivo. Glede na znanstvene študije je maksimalna stopnja zvočne izpostavljenosti med spanjem 25 decibelov (db), če želimo mirno spati. Danes je to stopnjo brez ustreznega zvočno izolativnega sloja okrog hiše težje doseči zaradi veliko večje populacije in s tem splošne zvočne onesnaženosti kot je to bilo pred petdesetimi leti.

naslednji primer predstavlja stopnjo hrupa ki se pojavlja v različnih bivalnih okoljih:

Bivalna soseska (brez večjih cest)
pisarne / restavracije
hrup iz neprometnih cest
Vasi in naselja
Mesta
Zelo prometna cesta
Gradbišča (pnevmatski vrtalniki / gradbeni vibratorji)
Motor letala
40 dB(A)
60 dB(A)
80 dB(A)
60 dB(A)
70 dB(A)
70 dB(A)
100 db(A)
120 dB(A)

 

Priporočljiva stopnja hrupa v bivalnih prostorih:

Spalnica              20 – 25 dB(A)
Dnevna soba       30 – 35 dB(A)
delovni prostor    35 – 50 dB(A)

stekla_vrste